Kaj je dobro vedeti o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju?

V Sloveniji imajo osebe, s sklenjenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem, pravico do nekaterih zdravstvenih storitev v javni zdravstveni mreži (v javnih zavodih in pri zasebnikih s koncesijo), ki so določene v zakonu. Nekatere storitve krije obvezno zdravstveno zavarovanje v celoti (npr. nujne reševalne prevoze, zdravljenje poškodb na delu ali poklicnih bolezni), druge pa zgolj v višini 10 % cene (npr. zobno protetiko za odrasle, očala za odrasle, reševalne prevoze, ki niso nujni). Razliko do polne cene zdravstvene storitve mora plačati potrošnik, če pa sklene DPZZ, so doplačila breme tega zavarovanja.

Ste brez dopolnilnega zavarovanja?

Zdravstvene storitve, ki so sicer pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa jih ZZZS ne plača v celoti, morate v času, ko nimate sklenjenega DPZZ, doplačevati iz lastnega žepa.

Nameravate dopolnilno zavarovanje prekiniti in se zavarovati na novo?

Ste morda zaradi zadnjih podražitev premij DPZZ med tistimi, ki razmišljajo, da bi se temu zavarovanju preprosto odrekli? Ste še mladi, zdravi in menite, da s tem ne tvegate ravno veliko? Čez nekaj let, morda čez desetletje, pa boste spet sklenili DPZZ. Nekateri v preteklosti dopolnilnega zavarovanja niso sklenili iz različnih vzrokov, predvidevamo, da je najpogostejši med njimi finančne narave. Pri nekaterih pa postaja z leti tveganje, da bodo morali zaradi zdravstvenih težav doplačevati za zdravstvene storitve, vedno večje, zato zdaj razmišljajo o sklenitvi DPZZ.

Ene in druge opozarjamo na nekatere posledice, ki so povezane z obdobjem (meseci, leta), ko niso dopolnilno zavarovani. Vedeti morate, da se čas, ko v preteklosti niste bili zavarovani sešteva, torej se upoštevajo vsi meseci (ali leta).

Do enega meseca = brez posledic. Če ste dopolnilno zavarovanje prekinili za čas do enega meseca (torej sklenete novo zavarovanje v roku enega meseca, odkar ste brez zavarovanja), vas ne bodo doletele nobene posledice.

Do enega leta = čakalna doba. Če niste bili dopolnilno zavarovani skupaj manj kot leto dni, boste morali po ponovni sklenitvi zavarovanja še tri mesece zgolj plačevati premijo, pravic iz DPZZ pa v tem obdobju ne boste deležni. Torej boste morali tri mesece (tako kot pred sklenitvijo zavarovanja) doplačevati za zdravstvene storitve sami (t.i. čakalna doba).

Nad enim letom = čakalna doba in pribitek na premijo. Če pa boste prekinili za zavarovanje in ga nato ponovno sklenili po več kot letu dni skupne dobe nezavarovanosti, vas bo prav tako doletela trimesečna čakalna doba, poleg tega pa boste plačevali tudi višjo premijo.

Za vsako polno leto, ko niste bili zavarovani, bo premija višja za 3 %, največ pa za 80 odstotkov (t.i. pribitek na premijo).

Študenti si morajo v 8 dneh potem, ko so dopolnili 26 let, sami urediti obvezno zdravstveno zavarovanje. Po dopolnjenem 26. letu starosti namreč ne bodo več zavarovani kot družinski člani. Zavarovanje si morajo urediti kot samoplačniki, če izpolnjujejo nekatere pogoje, pa jim bo zavarovanje plačala občina.

Vir: ZPS, revija ViP, št. 7-8/2012