Zavarovanje odgovornosti

Poskrbite za zavarovanje odgovornosti vašega podjetja!

Ni pomembno katero dejavnost upravljate. Zgodi se lahko, da zaradi vaše poslovne dejavnosti škodo utrpijo tretje osebe, tuje stvari ali premoženje tretjih oseb, vam ob sklenjenem zavarovanju odgovornosti podjetja ni potrebno skrbeti, saj povračilo škode prevzeme zavarovalnica. Prav tako vas zaščitimo proti neupravičenem zahtevkom tudi na sodišču in prevzamemo stroške obrambe.

---

Kaj si zagotovimo z zavarovanjem odgovornosti?

Z zavarovanjem odgovornosti si lahko zagotovite kritje v višini do 800.000 EUR po posameznem škodnem dogodku in 4.000.000 EUR v posameznem letu. Odškodninski zahtevki za telesne poškodbe so lahko zelo visoki, še zlasti če je poškodovanih več oseb hkrati v istem škodnem dogodku (napr. Eksplozija, zastrupitev s hrano, porušitev zgradbe)

Potrebno se je zavedati, da morate poskrbeti in si zagotoviti zavarovalno zaščito tudi za odgovornost za izdelke z napako v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov je vsaka premična stvar, tudi če je del druge premične stvari ali je povezana z nepremično stvarjo, vključno z električno energijo (stroji, aparati, prehrambeni izdelki vključno s pripravljeno hrano, kozmetični preparati, čistila, različni polizdelki in celo surovine.)

V primeru, da se vaši izdelki uporabljajo kot sestavni deli, se mešajo ali predelujejo vam priporočamo, da se zavarujete tudi za razširjeno odgovornost za izdelke z napako, ki pokriva stroške demontaže in montaže izdelkov, ki so nastali iz sestavnih delov, ki ste jih dobavili.

ZAVAROVANJE PROIZVAJALČEVE ODGOVORNOSTI

Rizik nastanka posledic odškodninske obveznosti proizvajalca je možno z zavarovalno pogodbo prevaliti na zavarovalnico. V prispevku so predstavljene značilnosti odškodninske odgovornosti proizvajalca za izdelek z napako ter obravnavane možnosti s tem povezanega zavarovalnega kritja.

SPLOŠNO O ODGOVORNOSTI PROIZVAJALCA

Izdelek z napako

Napake, ki jih ima lahko izdelek, lahko razvrstimo na napake pri načrtovanju izdelka (konstrikcijske napake), ko je izdelek narejen v skladu s proizvodno dokumentacijo, a kjub temu ne dosega zahtevanega cilja ali ima druge, lahko tudi nevarne lastnosti; na napake pri izdelavi (tovarniške napake), ko pri proizvodnji posameznega izdelka ali serije izdelkov pride do napake, zaradi katere izdelek ali serija ne ustrezata specifikacijam proizvajalca; in na napake pri predstavitvi izdelka (opustitev opozorila), ko proizvajalec svojega izdelka ne opremi z ustrezno informacijo o pravilni uporabi, nameni in nevarnih lastnostih.

Škoda zaradi izdelka z napako in pravni instituti

Izdelek z napako lahko povzroči kršitev različnih pravno varovanih interesov bodisi tretjih oseb bodisi pogodbenih partnerjev proizvajalca izdelka z napako. O tem so se v obligacijskem pravu v korist uporabnika takega izdelka izoblikovali posebni instituti. škodo, ki lahko nastane zaradi izdelka z napako, teorija razvršča na:

• neposredno škodo na sami stvari,
• refleksno škodo,
• škodo zaradi zaupanja.

Neposredna škoda na sami stvari

Neposredna škoda je škoda zaradi zmanjšanja vrednosti izdelka, ker izdelek ni tak, kot je bilo pogodbeno dogovorjeno. Neposredna škoda na sami stvari se odpravi z uveljavljanjem pravic bodisi iz naslova odgovornosti za stvarne napake (jamčevanje za stvarne napake), ko gre za napake, ki so že obstajale v trenutku prehoda izdelka na uporabnika, bodisi iz naslova garancije za prodano stvar (jamčevanje za brezhibno delovanje izdelka), ko gre tudi za napake, ki se lahko pojavijo pozneje, vse do poteka garancijskega roka.

Refleksna škoda

Gre za škodo, ki zaradi izdelka z napako lahko nastane na drugih pravnih dobrinah (osebah, stvareh) in ne na samem izdelku z napako. Tovrstna škoda predstvlja predpogoj tudi za odškodninskopravni institut “odgovornosti proizvajalca stvari z napako”, ki ima svoj vir v neposlovni (deliktni) odgovornosti.

Škoda zaradi zaupanja

Gre za škodo, ki nastane uporabniku izdelka z napako kot posledica njegovih premoženjskih, dejanskih ali pravnih razpolaganj z izdelkom z napako na temelju zaupanja, da izdelek nima napak oziroma da bo proizvajalec (kot prodajalec) svojo izpolnitev opravil pravilno (izročil stvar brez napake). Ta razpolaganja se zaradi napak izdelka izkažejo kot nepotrebna, nekoristna in tudi škodljiva. Škoda zaradi razpolaganja tako lahko obsega stroške montaže, predelave, obdelave, transporta, hrambe, skladiščenja in druge stroške v zvezi s stvarjo, pa tudi škodo zaradi zastoja proizvodnega procesa ter izgubljeni dobiček. V primeru tovrstne škode gre lahko prav tako za odškodninsko odgovornost proizvajalca (kot prodajalca svojega izdelka z napako), vendar je tu vir njegove obveznosti njegova poslovna (pogodbena) odgovornost.

Odškodninska odgovornost proizvajalca za izdelek

Škoda lahko nastane zato, ker kdo poseže v tujo korist, ne da bi bil z oškodovancem kakor koli poslovno povezan, lahko pa nastane tudi zato, ker prekrši katero od poslovnih (pogodbenih) obveznosti, ki jo ima do drugega. V prvem primeru govorimo o neposlovni (deliktni) odškodninski odgovornosti, v drugem pa o poslovni (pogodbeni) odškodninski odgovornosti.

Odgovornost proizvajalca za škodo, ki nastane zaradi izdelka z napako, je lahko neposlovne ali poslovne narave. Za neposlovno odgovornost gre, ko zaradi izdelka z napako utrpi škodo tretja oseba, za poslovno odgovornost proizvajalca pa, ko dobava izdelka z napako predstavlja nepravilno izpolnitev pogodbene obveznosti proizvajalca, zaradi katere nastane škoda poslovnemu partnerju proizvajalca.

Neposlovna (deliktna) odškodninska odgovornost proizvajalca

Za ureditev neposlovne (deliktne) odgovornosti proizvajalca za izdelek je značilno, da sicer predvideva strožji režim njegove odgovornosti z institutom t. i. objektivne odgovornosti (odgovornosti ne glede na krivdo proizvajalca), pri čemer se ta ureditev nanaša le na izdelke z napako, ki so dani v promet in ki zaradi te napake pri tretji osebi povzročijo določeno osebno ali stvarno škodo.

Omeniti je potrebno tudi to, da ZVPot veljavnost določb o proizvajalčevi odgovornosti razširja tudi na druge osebe, ki odgovarjajo za izdelek z napako enako kot proizvajalec. Po ZVPot tako veljajo za “proizvajalce”:

• podjetje, ki izdeluje končne izdelke;
• podjetje, ki izdeluje sestavne dele;
• podjetje, ki pridobiva osnovne surovine;
• oseba, ki se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na izdelku predstavlja kot njegov proizvajalec ali s tem daje videz, da je proizvajalec;
• uvoznik izdelka na ozemlje držav članic Evropskih skupnosti;
• predstavništvo proizvajalca v republiki Sloveniji;
• vsak dobavitelj izdelka, razen če v razumnem roku oškodovanca obvesti o tem, kdo je proizvajalec oziroma uvoznik, ali katera oseba mu je izdelek dobavila.

Zgornje je pomembno tudi z zavarovalskega vidika, saj lahko vse zgoraj navedene osebe predstavljajo potencialne zavarovance pri zavarovanju proizvajalčeve odgovornosti.

Poslovna (pogodbena) odškodninska odgovornost proizvajalca

Poslovna odškodninska odgovornost je tista vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je pogodbena stranka, ki je kršila svojo poslovno (pogodbeno) obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti, dolžna drugi pogodbeni stranki povrniti škodo, ki jo je s to kršitvijo povzročila, druga pogodbena stranka pa je upravičena zahtevati takšno povrnitev.

Za poslovno odškodninsko odgovornost proizvajalca gre v primeru kršitve pogodbe, sklenjene z njegovim pogodbenim partnerjem, ko proizvajalec svojega izdelka pogodbenemu partnerju ne dobavi 8neizpolnitev) ali mu ga dobavi z zamudo ali z napakami (nepravilna izpolnitev).

Če je dobavljen izdelek z napako, je proizvajalec odgovoren tako za sam izdelek (jamčevanje za stvarne napake; garancija) kot tudi za škodo, ki jo zaradi dobave izdelka z napako utrpi njegov poslovni partner.

Po 1. odstavku 243. člena OZ je pravno priznana premoženjska škoda pri poslovni odškodninski odgovornosti samo tista kršitev pravice (izpolnitvenega zahtevka) pogodbi zveste stranke, ki povzroči še nadaljno posledico, in sicer bodisi zmanjšanje premoženja pogodbi zveste stranke (navadna škoda) bodisi preprečitev povečanja premoženja pogodbi zveste stranke (izgubljeni dobiček). Navadna škoda se pri kršitvah pogodbenih obveznosti praviloma kaže v obliki stroškov, ki so pogodbi zvesti stranki nastali zaradi kršitve pogodbe oziroma ki ji nebi nastali, če bi druga stranka v celoti, pravočasno in pravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost.

Zaradi dobave izdelka z napako lahko tako pri poslovnem partnerju proizvajalca nastanejo poleg škode, ki jo pomeni sam izdelek z napako (glej – neposredna škoda), tudi nadaljne negativne posledice – druge oblike škod. Odškodninski zahtevek za povrnitev teh škod lahko poslovni partner od proizvajalca kot dobavitelja takega izdelka z napako uveljavlja poleg ustreznega jamčevalnega zahtevka.

Ker predstavlja dobava izdelka z napako (kršitev proizvajalčeve – dobaviteljeve pogodbene obveznosti) tudi vzrok za druge pojavne oblike škod, ki nastanejo njegovemu poslovnemu partnerju zaradi opravljene dobave izdelka z napako, ima odgovornost proizvajalca (kot dobavitelja) za te škode značilnost >>pogodbene odškodninske odgovornosti<< kot vrste obligacijskega razmerja, v katerem je pogodbena stranka, ki je kršila svojo pogodbeno obveznost, dolžna opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti (dobava izdelka z napako – kršitev izpolnitvene obveznosti proizvajalca kot dobavitelja), ter dolžna drugi pogodbeni stranki (poslovnemu partnerju) povrniti škodo, ki ji jo je s to kršitvijo povzročila.

Pogodbena odškodninska odgovornost proizvajalca zaradi proizvedenega in dobavljenega izdelka z napako poleg obveznosti za povrnitev neposredne škode na sami stvari, torej predstavlja tudi obveznost povrnitve vseh stroškov in izgub (t. i. škode zaradi zaupanja), ki jih je zaradi takega izdelka z napako utrpel njegov poslovni partner.

VIR: Slovensko zavarovalno združenje