Potresna ogroženost v Ljubljani je največja v državi

Ni nujno, da pri potresu pride do žrtev, vendar je škoda na objektih povsem svoje poglavje.

Stavbe zgrajene pred letom 1963 ne bi zdržale resnega potresnega sunka. Zadnja študija potresne varnosti pregledanih ljubljanskih vrtcev in šol, ki jo je opravil zavod za gradbeništvo, je pokazala, da vsak peti objekt ni protipotresno grajen in bi se ob tresenju tal sedme ali osme stopnje po evropski potresni lestvici lahko močno poškodoval ali celo porušil.

Ljubljana z okolico sodi med potresno najbolj ogrožena območja v državi, saj pod kotlino potekajo pomembne tektonske prelomnice in se dinarska in italijanska plošča spodrivata pod Alpe, ki se dvigujejo.

Potres v Ljubljani leta 1895

A če potresa na potresno ogroženem območju dolgo časa ni, je verjetnost, da bo večji in močnejši ter bolj rušilen. Šesta stopnja je mejna, pri njej prihaja do poškodb dimnikov in ometa, sedma stopna pa lahko posamezne slabo zgrajene objekte tako poškoduje, da so postanejo neuporabni (denimo potres v Posočju je bil 6. do 7. stopnje). Na grajenih objektih se poškodbe začnejo pri osmi stopnji.

Učinki potresa iste jakosti se lahko glede na sestavo tal zelo razlikujejo. Najslabša so močvirnata tla na Barju.

Na širšem območju Ljubljane je bilo v zadnjih petih stoletjih, poleg številnih manjših, vsaj 12 potresov, ki so dosegli ali presegli 7. stopnjo evropske potresne lestvice. Najhujši, 14. aprila leta 1895, je dosegel magnitudo 6,1 in imel učinke med osmo in deveto stopnjo, ko je bilo v mestu poškodovanih 10 odstotkov objektov od skupno 1400 hiš in je umrlo sedem ljudi.

Mesto je bilo takrat petnajskrat manjše od zdajšnjega. Žarišče je nastalo v globini 16 kilometrov. Največje učinke, med 8. in 9. stopnjo po EMS, je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in Vodic na severu. Potresni sunek je zajel območje s polmerom približno 350 kilometrov, kar pomeni približno 385.000 kvadratnih kilometrov. Večje poškodbe so nastale v premeru 18 kilometrov (od Iga do Vodic), manjše v polmeru 50 kilometrov, potres pa so čutili celo prebivalci Dunaja, Splita ter italijanskih mest Assisi, Firence in Alessandria.

Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot sto popotresov, gmotna škoda je bila ocenjena na približno sedem milijonov goldinarjev.
Ne samo požar in izlitje vode, tudi potres nikakor ne smete pozabiti vključiti v vašo zavarovalno polico.

Objekti so tako dobro grajeni, da se verjetno ne bi podri, ampak škoda na objektu po potresu je lahko velik finančni zalogaj za vsakega lastnika posebej.

Zato dodajte k vašemu osnovnemu zavarovanje še potres in investirajte tistih nekaj evrov na mesec več. Gre za vaše veliko premoženje, katerega ste ustvarjali pol svojega življenja.

Zaščitite prosim svoje stanovanje, hišo ali poslovni objekt tudi v primeru potresa.