Od koga starši lahko zahtevajo odškodnino?

V šoli, vrtcu, na igrišču, v varstvu ali pri prijateljih na obisku se otroci igrajo, zbadajo, »ravsajo«, vendar igra včasih postane preveč nasilna, otroci si izberejo skupino ali posameznika, ki predstavlja šibki člen, ga izločijo iz skupine, osamijo in nad njim začno izvajati psihično nasilje, žalijo ga, ponižujejo, pri tem lahko pride celo do fizičnih obračunanj…

V kolikor se takšna ravnanja ponavljajo ali celo stopnjujejo se začne takšen otrok zapirati vase, doma ne pove za težave, postane asocialen, depresiven, ne more spati, ocene v šoli se mu poslabšajo ali pa v šolo sploh noče več hoditi. Pogosto se zgodi, da je otrok pripravljen storiti marsikaj, da bi ga družba sprejela medse. Pozornost začne iskati z motenjem pouka, nagajanjem učiteljem, početjem tumarij, prav tako pa je pripravljen storiti različne neumnosti, ki jih predlagajo drugi.

S takšnim mučenjem nastane otroku imaterialna škoda. V primeru, da pride do fizičnih obračunanj, lahko pride tudi do zlomov, zvinov in drugih poškodb, torej tudi do materialne škode. Otroku – žrtvi v tem primeru pripada pravična odškodnina s strani odgovornih.

Otrok lahko povzroči škodo tudi na tuji lastnini – uničenje ali poškodovanje tuje stvari (otroci s igrajo z ognjem in pri tem povzročijo požar, ki uniči sosedovo vrtno hišo) in tudi tu se pojavi vprašanje, od koga lahko žrtev zahteva primerno odškodnino.

Obligacijski zakonik v 137. členu določa, da mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči. Od dopolnjenega sedmega leta do dopolnjenega štirinajstega leta ne odgovarja za škodo, razen če dokaže, da je bil pri povzročitvi škode možen razsojati. Ko pa mladoletnik dopolni štirinajst let, odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.

Starši otrok, mlajših od sedem let odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo – objektivna odgovornost. Odgovornosti so oproščeni, če dokažejo razlog, ki izključuje njihovo objektivno odgovornost.

Prav tako, pa odškodninsko ne odgovarjajo, če je škoda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu, in če je ta zanjo odgovoren (npr. v vrtcu). V tem primeru lahko starši še vedno odgovarjajo za splošno vzgojo otroka. Tu se upoštevajo slabi zgledi, ki jih dajejo starši otrokom, kot je alkoholizem, pretepanje, neprimerno spolno ravnanje, grde navade, kot je grdo govorjenje in nespoštovanje. Ocenjuje se celotno stanje v družini, pri čemer pogosto sodelujejo izvedenci, kot so psihologi in delavci na področju socialne varnosti.

V kolikor med več odgovornimi osebami odgovarja tudi mladoletnik, je odgovornost nasproti tretjim solidarna, škoda med njimi pa se deli glede na stopnjo krivde.

Primer iz sodne prakse:
Za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik medtem, ko je pod nadzorstvom vzgojnega zavoda, odgovarja vzgojni zavod, razen, če dokaže, da je nad mladoletnikom opravljal glede na njegove osebne lastnosti ustrezen nadzor, oziroma, da med njegovo opustitvijo in nastalo škodo ni vzročne zveze, ker bi do škode prišlo tudi pri skrbnem nadzoru (167. člen ZOR). Vzgojni zavod je pri opravljanju svoje dejavnosti dolžan ravnati s profesionalno skrbnostjo ki se presoja in ocenjuje glede na naravo dejavnosti, s katero se ukvarja (Sodba Višjega sodišča v Kopru št. Cp 13/1998).

Vir: Proodskodnina.si