Delniški trgi v začetku leta 2016

Delniški trgi so leto 2016 pričeli z večjimi padci, saj je večina delniških indeksov v prvem tednu izgubila več kot 5 % vrednosti. Gre za enega najbolj negativnih začetkov v zgodovini delniških trgov, ki je pod vprašaj postavil, ali se skoraj 7 – letni pozitivni trend na delniških trgih zaključuje. Nekateri celo omenjajo ponovitev krize iz leta 2008.

Glavni razlog padcem, podobno, kot v poletnih mesecih preteklega leta, tiči v dogajanju na Kitajskem, kjer se drugo največjo gospodarstvo sooča z velikim izzivom, kako transformirati gospodarstvo iz proizvodno – izvoznega modela na model, ki bo temeljil na domačem povpraševanju.

S to transformacijo je prišla neizbežna upočasnitev gospodarske rasti, ki je v preteklosti znašala preko 10 %, danes pa je pod 7 %. Velik izziv predstavlja, kako se bo kitajsko vodstvo spopadlo s problem prezadolženosti proizvodnega in nepremičninskega sektorja, kjer bo potrebno dati skozi razdolžitev, kar bo posledično pomenilo, da se bo delež slabih posojil v kitajskih bankah močno povišal.
Glede na to, da so izzivi kitajskega gospodarstva dobro poznani, pa je do tako negativne reakcije delniških trgov prišlo, tudi zaradi prvega dviga ključne obrestne mere ameriške centralne banke ter politične krize na bližnjem vzhodu. Ta kombinacija – višje obrestne mere, upočasnitev kitajskega gospodarstva, geopolitična tveganja – lahko privedejo do globalne recesije, kar je močno povečalo negotovost na delniških trgih.

Vpliv na finančne trge – delnice, vzajemni skladi…
Po našem prepričanju gre za tretji del finančne krize, ki se je pričale v letu 2008 v ZDA, kateri je sledilo Evropa (2011 – 2012) in sedaj se dogaja v državah v razvoju.
Gospodarstva razvitih držav (ZDA, Evropa, Japonska) so v dobri kondiciji, saj se gospodarsko okrevanje nadaljuje, stopnja brezposelnosti upada ter še vedno imamo rekordno nizke obrestne mere. Zaradi teh dejstev je možnost recesije v tem trenutku nizka.

Problematične ostajajo države v razvoju, ki bodo morale dati skozi proces razdolžitve (podobno, kot zahodna gospodarstva). Še posebej države izvoznice surovin bodo v tem trenutku najbolj na udaru.

Kljub vsemu je ponovitev finančne krize iz leta 2008 malo verjetna.

Priporočilo za vlagatelje v vzajemne sklade
Vlagatelji, ki se odločijo varčevati v delniških skladih se mora sprijazniti, da so delnice in delniški skladi izpostavljeni večjim nihanjem na kratek rok. Tako je normalno, da so delnice tekom posameznega leta lahko izpostavljene nihajem med 10 % in 20 %.
Kljub zadnji korekciji ostajajo delnice in delniški skladi najbolj atraktiven naložbeni razred. Pričakovani donosi razvitih trgov se gibljejo med 7 % in 8 % na leto, na trgih v razvoju, pa seveda ob višjem tveganju še nekaj odstotnih točk višje.
Vlagateljem, tako ob zadnjih pretresih priporočamo, da ohranijo sestavo svojega premoženja nespremenjeno in ne reagirajo panično. Zgodovina nas je naučila, da so panične odločitve pogosto napačne odločitve.
Vlagatelji, ki pa so precenili svojo naklonjenost k tveganju, pa lahko del premoženja usmerijo v obvezniški sklad oziroma izkoristijo tudi možnost začasnega prehoda v denarni sklad Infond Money, kjer so sredstva naložena pretežno v denarne depozite.