Po zgodovinskem ameriško-severnokorejskem srečanju trgi čakajo odločitve centralnih bank

Zgodovinsko srečanje severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Singapurju, za katerega se je zdelo, da se ne bo nikoli zgodilo, se je naposled končalo triumfalno, s podpisom dogovora o popolni jedrski razorožitvi korejskega polotoka. Ameriški predsednik sicer vztraja pri ekonomskih sankcijah proti Severni Koreji vse dokler jedrski program po Trumpovih besedah »ne bo več problem«. Oba voditelja se zavzemata za vzpostavitev novih ameriško–severnokorejskih odnosov, njuno srečanje pa se smatra tudi kot prvi korak k formalnemu koncu korejske vojne, ki traja od leta 1953.

Trenutna reakcija trgov na srečanje je pričakovano dokaj mlačna, vrednost ameriškega dolarja je skoraj nespremenjena. Trge bi premaknil zgolj nepričakovan šok na srečanju. Očitno investitorje precej bolj zanimajo makro dogodki in podatki, ki sledijo v nadaljevanju tedna. V tem tednu namreč zasedata evropska in ameriška centralna banka. Zasedala bo tudi japonska centralna banka, vendar spremembe monetarne politike tam niso pričakovane.

Pričakovanja v ZDA

V sredo, 13. junija, se z veliko verjetnostjo pričakuje dvig ključne obrestne mere v ZDA na razpon med 1,75 in 2,00 %. Bolj kot sam dvig bo zanimiva retorika FED glede nadaljnjega tempa dvigovanja obrestnih mer. Pojavila so se namreč ugibanja, da bi lahko FED letos dvignila obrestne mere celo štirikrat in ne trikrat, kot trenutno pričakovano. Sredin dvig obrestne mere bo že sedmi po vrsti od decembra 2015, upravičuje pa ga nizka brezposelnost in prvi šibki znaki dviga plač.

Od tod pa postane bolj zapleteno. Za začetek je tu vprašanje, ali je gospodarstvo že na stopnji polne zaposlenosti ali ne. Trenutna gospodarska rast je relativno visoka, stopnja brezposelnosti je zgodovinsko nizka in znaša 3,8 %, kljub temu pa je rast plač še šibka. Maja je letna inflacija porasla na 2,8 %, najvišje v zadnjih šestih letih. Tempo rasti inflacije bo vplival na odločitve FED o tempu dvigovanja obrestnih mer. Morda nov dvig lahko pričakujemo že septembra.

Pričakovanja v Evropi

V četrtek, 14. junija, bomo pozorno spremljali govor Maria Draghia, ki bo morda spregovoril o zaključku programa odkupa vrednostnih papirjev na trgu in morebitne namige glede sprememb obrestne mere v prihodnosti. Draghi je nazadnje izjavil, da bodo obrestne mere ostale rekordno nizke še nekaj časa po zaključku odkupa. Člani odbora ECB so se doslej spretno izogibali napovedi glede prvega dviga obrestne mere, so pa označili pričakovanja investitorjev glede dviga obrestnih mer v drugi polovici naslednjega leta kot relativno realna. Dodatno na težjo odločitev ECB vpliva še politična situacija v Italiji. Glede na to, da se inflacija postopoma dviga in da se gospodarska rast, ki je sicer še vedno nadpovprečna, upočasnjuje, je pričakovati, da glede gibanja obrestne mere tudi v četrtek od ECB ne bomo dobili jasnih odgovorov.

Kaj naj torej ob vsem tem stori dolgoročni investitor?

Nič, če so njegovi investicijski cilji nespremenjeni. Večina pričakovanj je že zajetih v cene vrednostnih papirjev, ob sami objavi novic se sicer lahko pojavijo kratkoročna nihanja, ki pa ne bi smela omajati dolgoročne strategije vlagateljev.
Za marsikoga pa glavno vznemirjenje tedna šele prihaja. Nogomet – najpomembnejša postranska stvar na svetu! Konec tedna se začne svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji. Upam, da že imate svojega favorita in pivo na hladnem.

Avtor: mag. Barbara Gačnik, namestnica direktorja sektorja upravljanja naložb Infond