Kaj se dogaja na borzah

Korekcija februar 2018

Pregled situacije

Globalni delniški trgi so v začetku februarja doživeli manjšo korekcijo (do 6. februarja zjutraj manj kot 10 %). S tem se je za ameriški indeks Dow Jones končal niz več kot 400 trgovalnih dni brez 5-odstotnega popravka, zadnjo večjo korekcijo pa smo videli pred dvema letoma, ko so trgi padli za 15 do 20 %.

Povod za nenaden obrat so, ironično, izjemno pozitivni makroekonomski podatki. Gospodarska rast je robustna, prihodki in dobički podjetij skoraj enoznačno rastejo po vsem svetu. Povod korekcije so dobri podatki s trga dela v ZDA, kjer smo bili priča največji rasti plač po letu 2009. Začela so se pojavljati vprašanja, ali bomo zaradi višje rasti plač in posledično inflacije priča hitrejšim dvigom ključne obrestne mere ameriške centralne banke. Višje obrestne mere bi posledično negativno vplivale na ameriško gospodarstvo.

Po našem mnenju gre za pozitiven razvoj dogodkov (višja rast plač, višja inflacija in višje obrestne mere) in za normalizacijo po letih zgodovinsko nizkih obrestnih mer.

Vpliv na finančne trge – delnice, vzajemni skladi…

Po tako dolgi rasti na delniških trgih brez pravega popravka gre po našem mnenju za zdravo korekcijo.

Kljub pričakovanju višjih obrestnih mer so te na zgodovinsko nizkih nivojih in ne odražajo izjemno močnih gospodarskih fundamentov.

V preteklih podobnih primerih (dvig obrestnih mer z nizkih nivojev) so delniški trgi nadaljevali z rastjo, saj razlog višjih obrestnih mer tiči v dobrih makroekonomskih podatkih.

Priporočilo za vlagatelje v vzajemne sklade

Vlagatelji, ki se odločijo varčevati v delniških skladih, so že po naravi obnašanja delnic izpostavljeni večjim nihanjem na kratek rok. Korekcije, torej padci cen delnic od 10 % do 20 %, so običajne tudi v letih borznih rasti.

Kljub zadnji korekciji ostajajo delnice in delniški skladi najbolj atraktiven naložbeni razred. Pričakovani donosi razvitih trgov se gibljejo med 7 in 8 % na leto, na trgih v razvoju pa seveda ob višjem tveganju še nekaj odstotnih točk več.

Vlagateljem z ustrezno razpršenim portfeljem priporočamo, da ohranijo sestavo svojega premoženja nespremenjeno. Zgodovina nas je naučila, da so panične odločitve pogosto napačne odločitve.

Vlagatelji pa, ki so precenili svojo naklonjenost k tveganju, lahko del premoženja usmerijo v obvezniški sklad ali izkoristijo tudi možnost začasnega prehoda v denarni podsklad Infond Money – Euro, kjer so sredstva naložena pretežno v denarne depozite.