Leto 2016 bo v znamenju hitrih odločitev

Leto 2015 je bilo z vidika vlagatelja iz evrskega območja dobro saj se je nemški DAX zvišal za 9,6 odstotka, francoski CAC40 za 8,5 odstotka, evropski indeks S&P350 pa za 5,2 odstotka. In čeprav je osrednji ameriški indeks zaradi padcev v zadnjih dneh leta 2015 zabeležil celo negativen 0,7-odstotni donos, je bilo to pravzaprav več kot kompenzirano s preko 10-odstotno apreciacijo dolarja proti evru. Kljub temu pa je bilo lansko leto v primerjavi z letom prej bolj turbulentno, vlagatelji pa so bili posledično bolj na trnih.

Sašo Stanovnik Alta»Pri tem se lahko pohvalimo, da smo z našimi napovedmi za leto 2015 zadovoljni. Tako z regijsko kot panožno alokacijo smo zadeli. Razviti trgi so namreč delali bolje kot trgi v razvoju. Optimizem glede tehnologije in zdravstvene panoge se je prav tako potrdil, kakor tudi pesimizem do surovin in surovinskih podjetij. Še najbolj smo zgrešili z zgolj nevtralno pozicijo pri panogi nafta&plin.

Tudi večja zadržanost do trgov v junijski strategiji se je izkazala za povsem pravilno, ni pa se uresničila napoved dobrega decembrskega donosa. Doseženi donosi na DAX in S&P 500 so blizu naših prvotnih ciljev (napovedan 8,1- in 5,4- odstotni donos). Res pa je, da je donos S&P 500 tudi posledica apreciacije ameriškega dolarja,« ocenjuje Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine ALTA in vodja oddelka analiz v družbi ALTA Invest.

»Po našem mnenju utegne biti leto 2016 še nekoliko bolj nelagodno za vlagatelje, kar je zelo dobro pokazalo že trgovanje v prvih januarskih dneh. Politična tveganja se kopičijo, rast dobičkov v ZDA je po našem mnenju zelo omejena, posamezni trgi so vrednoteni nad zgodovinskimi povprečji, vse bolj pa se ugiba o gospodarskemu stanju Kitajske in finančnem stanju številnih držav v razvoju, katerih gospodarstva temeljijo na izvozu surovin ali energentov ter so se v preteklih letih precej zadolževala v dolarjih.

Tudi sentiment vlagateljev je posledično šibak, medtem ko je prvi dvig obrestne mere FED-a vzbudil precej več vprašanj, kot pa podal odgovorov. Na drugi strani pa se ne sme zanemariti, da bodo ECB in številne druge centralne banke nadaljevale z ohlapno monetarno politiko.

Poleg tega so tudi ekonomske napovedi in napovedi tujih strategov večjih investicijskih hiš spodbudne. Slednji so namreč dokaj enotno napovedali 7,3-odstotni donos ameriškega S&P500, ob le rahlo višji rasti dobičkov, ter med 10- in 11- odstotno rast evropskih indeksov. Prav tako ne moremo govoriti o močni precenjenosti delniških indeksov,« meni Sašo Stanovnik.

Za letošnje leto smo v ALTI zmerni optimisti za razvite trge, medtem ko za trge v razvoju ohranjamo lanskoletni upravičen pesimizem. Na podlagi tehnične analize konec leta 2016 vidimo S&P500 na 2.120 indeksnih točkah, DAX na 11.500 in osrednji indeks trgov v razvoju MSCI EM na 720 indeksnih točkah. Obenem ocenjujemo, da naj bi se EUR/USD gibal v razponu okoli 1,05 do 1,15, nafta pa naj bi se tekom prvega polletja vseeno dvignila na 35 do 45 dolarjev na sodček.

Vendar pa smo zaradi šibkejše tehnične slike in posameznih razpok v gospodarskem stanju oblikovali tudi nekaj opozorilnih znakov za spremljanje. Hkrati smo oblikovali tudi tri potencialne scenarije razvoja kapitalskih trgov ter izrazili zadržanost glede donosov v prvem četrtletju leta 2016. Scenariji so: bodisi povprečen donos indeksov na razvitih trgih, bodisi še zadnji vrh pred medvedjim trendom, bodisi neposreden prehod v večjo korekcijo. Vsekakor je smiselno imeti malce več denarja na strani, kot zaščita pred padci in za potrebe izkoriščanja priložnosti, obenem pa bo treba biti v 2016 precej previden in hiter pri naložbenih odločitvah.

Z vidika regijske alokacije bolj priporočamo razvite trge kot trge v razvoju, znotraj tega pa bolj Evropo in Japonsko kot pa ZDA in Veliko Britanijo. Na trgih v razvoju priporočamo zgolj Indijo, pri ostalih pa bo treba pozorno spremljati razvoj dogodkov in priložnosti iskati v lovljenju dna, na kar pa bo treba še počakati.

Z vidika panožne alokacije priporočamo tehnologijo, znotraj tega predvsem t.i. »software« ali »cyber security« podjetja, zanimiv pa se nam zdi pa tudi sektor oglaševanja. Obenem bi dolgoročni vlagatelji morali v letošnjem letu iskati tudi dno za naftna podjetja, saj se zna tu ponuditi kaka lepa dolgoročna priložnost.

»Za Slovenijo žal kljub spodbudnim gospodarskim podatkom in posledično nadaljevanju rasti dobička SBI TOP podjetij ne vidimo veliko potenciala. Vrednotenja so sicer relativno gledano nizka, a žal je nizka tudi likvidnost. Manjkajo pa tudi zgodbe, ki bi poganjale sentiment vlagateljev in prilivale kapital na trg. Izjema je visok dividendni donos, ki bi moral tudi v 2016 pri 4,8 odstotkih ostati nadpovprečen in prijazen vlagateljem. Visoke dividende bi morale biti tudi vodilo za naložbene odločitve v slovenske delnice,« še ocenjuje Stanovnik.

Aleš Škerlak Alta Skupina»Čeprav je bilo leto 2015 vse prej kot mirno, leto pa so zaznamovali številni pretresi na trgih, smo uspeli sredstva v upravljanju povečati za visokih 13 odstotkov na 330 milijonov evrov,« pravi Aleš Škerlak, izvršni direktor ALTA Skupine. »Rekordno pa je bilo tudi leto za izdaje dolžniških vrednostnih papirjev.

Za slovenska podjetja smo namreč izdali za kar 423 milijonov evrov obveznic in komercialnih zapisov, kar je daleč najboljši rezultat doslej. Podjetja se vedno bolj zavedajo, da se jim ni potrebno zanašati zgolj na bančno financiranje, temveč lahko tudi z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev dobijo tako sredstva za refinanciranje obstoječih bančnih posojil kot tudi za financiranje njihovih naložbenih načrtov,« je še dodal Aleš Škerlak, izvršni direktor ALTA Skupine.

Tomaž Dvořak Alta SkladiVzajemni skladi, s katerimi upravlja družba ALTA Skladi, so v lanskem letu zabeležili za visokih 30 milijonov evrov neto prilivov, od česar največ v sklad absolutnega donosa ALTA ABS, ki se je izkazal tudi v lanskem letu. »V lanskem letu je svetovna industrija upravljanja premoženja obsegala že 50 trilijonov evrov čiste vrednosti, Evropa pa je z 16,5 trilijonov evrov drugi največji trg za ZDA.
Čista vrednost sredstev v upravljanju v Evropi raste že četrto leto zapored, razmerje med sredstvi v upravljanju in evropskim BDP pa je konec leta 2014 znašalo že 124 odstotkov. Slovenski trg je nekoliko zaostal, vendar tudi na domačem trgu v zadnjih dveh letih beležimo pozitivne prilive. ALTA Skladi imajo trenutno nekaj manj kot 10-odstotni tržni delež glede na sredstva v upravljanju, vendar pa smo po prvih ocenah lani dosegli kar okoli 20-odstotni tržni delež po prilivih,« je s poslovanjem v lanskem letu zadovoljen izvršni direktor družbe ALTA Skladi Tomaž Dvořak.

Matjaž Albreht Alta Invest»Tudi ALTA Invest je v letu 2015 še dodatno utrdila mesto največje slovenske borznoposredniške družbe. Na Ljubljanski borzi smo namreč posredovali pri 256 milijonih evrov poslov in tako dosegli skoraj 33-odstotni tržni delež.
Naš tržni delež je bil torej primerljiv tistemu, ki so ga dosegli naši naslednji štirje zasledovalci skupaj, kar še dodatno potrjuje, da je ALTA Invest prva izbira med vlagatelji na Ljubljanski borzi. Še bistveno več prometa kot na domačem trgu kapitala, smo v ALTI Invest za naše stranke opravili na preostalih svetovnih borzah. Skupno smo tako lani za naše stranke posredovali pri kar 158.000 borznih poslih v vrednosti 2,78 milijarde evrov,« o poslovanju v letu 2015 pravi Matjaž Albreht, izvršni direktor ALTE Invest.