Trgi v razvoju so letos zagotovo eno izmed pozitivnih presenečenj. Od začetka leta so v povprečju pridobili že več kot desetino vrednosti, med njimi pa je bila doslej v ospredju Turčija. Nemiri v državi so se umirili, bonitetne hiše so končale z zniževanjem bonitetnih ocen državi, podjetja beležijo boljše rezultate, inflacija se umirja, gospodarska slika pa se je v zadnjem kvartalu močno izboljšala. Edino turška lira še vedno ostaja šibka.

RastVir: Alta

Med izpostavljenimi državami z velikim potencialom pa je tudi Rusija. Ruski trg v preteklih mesecih ni tako rasel kot nekateri preostali trgi v razvoju in je zaradi nizke cene nafte in ostalih energentov trenutno v rahlem zatišju. A glede na razmere in nizka vrednotenja Rusija ostaja eden izmed zelo obetavnih trgov. Rusiji se v letošnjem letu končno obeta malo močnejša gospodarska rast in ob višjih cenah nafte in preostalih surovin bi bila največja država na svetu lahko ena izmed dobrih zgodb rasti.

Ob stabilni ceni nafte in plina bo Rusija lahko ohranila stabilno valuto, njihova centralna banka pa bo lahko nadaljevala ekspanzivno monetarno politiko z zniževanjem obrestne mere. Inflacija v Rusiji se je zaradi številnih ukrepov že znižala, do konca leta pa bi lahko ruska centralna banka obrestno mero znižali še za dodatnih 0,5 ali celo za okrogel odstotek, kar bi verjetno še dodatno spodbudilo njihovo ekonomijo in tečaje delnic. Zaradi potreb državnega proračuna je pričakovati, da bodo ruska podjetja vedno večji delež ustvarjenega dobička izplačevala v obliki dividend. To daje moskovski borzi močno podporo, saj je na svetu le malo borz, ki lahko ponujajo kar 5-odstotno dividendno donosnost.

Pozitivni trendi pa so vidni tudi na Poljskem, ki slovi kot ena izmed redkih svetovnih držav, ki od svetovne gospodarske krize še ni padla v recesijo. V lanskem letu je bilo sicer precej nejasnosti, kaj se bo dogajalo z njihovim bančnim trgom in ali bo politika uzakonila povečanje lastništva v tujih bankah. Takšen razplet zgodbe bi pripeljal do neučinkovitega poslovanja bank in seveda bega investitorjev. Druga nejasnost je bila, ali bodo morale banke kriti celotne stroške konverzije posojil iz švicarskega franka v poljske zlote. A te dileme so se letos razblinile, saj je postalo očitno, da poljska vlada ne bo tako rigorozna pri reševanju hipotekarnih posojil v švicarskih frankih. S tem se je tudi zaključila zelo slaba donosnost poljskih bank in njihovega celotnega kapitalskega trga. Kaj kmalu bi tako lahko ponovno videli višje tečaje bank in pa seveda večjo aktivnost poljskih pokojninskih skladov.

Celotna regija »Nova Evropa« ima sicer velik potencial, države pa večinoma beležijo nadpovprečno gospodarsko rast. Še zlasti pri Poljski in Turčiji rast celotne ekonomije sloni na domačem povpraševanju, ki je v vzponu. Ob rasti cen nafte in ostalih energentov bi v ospredje stopila tudi Rusija, ki bi v primeru umika sankcij zagotovo še veliko lažje zadihala. A za slednjega bo, kot kaže, potrebno še nekoliko počakati.

Avtor: Miha Mihalj, Alta

Za dodatna vprašanja o naših zavarovalniških produktih in ostalih storitvah nas pokličite na telefonsko številko:

041 636 295
Vaša vprašanja nam lahko posredujete tudi na naš naslov e-pošte
info@prelc.com

Za nujne primere: 041 636 295