Kljub kratkoročnim turbulencam so bili vlagatelji, ki so vztrajali pri naložbah, ob koncu leta nagrajeni z nadpovprečnimi donosi.

Finančni trgi so v letu 2016 pretrpeli zaostrovanje negativnih obrestnih mer, skorajšnji propad italijanskih in največje nemške banke (Deutsche Bank), kolaps in kasnejši odboj cen surovin in veliko nihajnost delniških trgov. Vendar so trgi, kljub kratkoročnim turbulencam , ob koncu leta bogato nagradili vlagatelje, ki so vse leto vztrajali pri naložbah, z nadpovprečnimi donosi.

Kot je v zadnjih letih že v navadi, se je od razvitih delniških trgov najbolje odrezal ameriški najpomembnejši indeks S&P 500, ki je, merjeno v evrih, doprinesel dobrih 12 odstotkov. Dobršen del rasti je indeks pridobil po presenetljivi izvolitvi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Optimizem se nanaša na njegove obljube o povečanju vladnih izdatkov za prenovo ameriške infrastrukture, nižjih davkih in zmanjšanju birokracije, kar bi pognalo gospodarstvo, inflacijo in dobičke podjetij.

Prav tako so bili zadovoljni vlagatelji , ki so investirali v japonske delnice. Merjeno v evrih je japonski indeks Nikkei od začetka leta pridobil dobrih 7 odstotkov, večinoma na krilih agresivne monetarne politike njihove centralne banke, ki skuša z ukrepi doseči višjo gospodarsko rast.

Še najslabše od razvitih trgov so jo odnesle evropske delnice, ki so leto končale tam, kjer so ga pričele. Brexit, kriza italijanskih bank in največje nemške Deutsche bank so teme, ki so negativno zaznamovale evropsko leto.

Nadpovprečno dobro so se gibali tudi indeksi razvijajočih trgov, ki so kljub nelagodju in strahovom o upočasnjevanju kitajskega gospodarstva v povprečju pridobili 12 odstotkov. Največjo, več kot 80-odstotno rast, so doživele brazilske delnice, nekaj na račun višjih cen surovin, veliko pa zaradi programa novega predsednika Brazilije.

Veliki preobrati nekaterih sektorjev

Za največji preobrat v letu 2016 so poskrbele delnice sektorja surovine in energija, ki so po skoraj letu in pol padanja in neslavnem mestu poraženca leta 2015, lani na letnem nivoju dosegle več kot 25-odstotno rast. Takoj za njimi so sledile delnice sektorjev finance in industrija, katerih strmo rast smo doživeli v zadnji četrtini leta, takoj po izvolitvi ameriškega predsednika.
Zadovoljni pa so lahko tudi bolj konservativno naravnani vlagatelji, ki svoja sredstva nalagajo v evropske obveznice. Te so se namreč v povprečju od začetka leta podražile za 3 odstotke.

Gibanja na trgih se seveda odražajo tudi v rezultatih skladov, ki jih upravlja KBM Infond.

Enoletni donosi na obračunski dan 30.12.2016, zadnji obračunski dan preteklega leta:

NAZIV SKLADA 1-LETNI DONOS
Infond Alfa 7,56%
Infond Beta 6,39%
Infond Bond – Euro 2,14%
Infond BRIC 10,74%
Infond Consumer 3,01%
Infond Delniški 8,84%
Infond Družbeno odgovorni 5,37%
Infond Dynamic 8,08%
Infond €uropa 3,09%
Infond Energy 21,40%
Infond Frontier 10,66%
Infond Global 10,61%
Infond Hrast 7,24%
Infond Krekov Globalni 18,03%
Infond Life -6,63%
Infond Money – Euro -0,13%
Infond PanAmerica 9,31%
Infond PBGS 7,35%
Infond Technology 10,92%
Perspektiva: EmergingStox 10,73%
Perspektiva: EurAsia 6,10%
Perspektiva Resource 27,81%
Perspektiva: SpecialOpportunities 16,23%
Perspektiva: WorldMix 2,80%
Perspektiva: WorldStox 11,35%

Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Vrednost enote premoženja se dnevno spreminja. Pričakovani donosi v prihodnosti so lahko višji ali nižji od prikazanih. Izračuni preteklih donosnosti oziroma spremembe VEP temeljijo na podatkih o vrednosti enote premoženja na obračunski dan 30.12.2016. Vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazani donos. Najvišji vstopni stroški dosegajo do 5 %, najvišji izstopni stroški do 3 %

Vir: Infond, Uroš Selič, upravljavec – analitik

Za dodatna vprašanja o naših zavarovalniških produktih in ostalih storitvah nas pokličite na telefonsko številko:

041 636 295
Vaša vprašanja nam lahko posredujete tudi na naš naslov e-pošte
info@prelc.com

Za nujne primere: 041 636 295