Eu(ro)forija

Prvi krog francoskih predsedniških volitev je za nami. Za razliko od preteklih velikih dogodkov (brexit in ameriške predsedniške volitve) se tokrat ankete niso zmotile. V drugi krog sta se po pričakovanjih uvrstila Macron in Le Penova, kar so vlagatelji sprejeli z velikim olajšanjem in pognali evropske delnice na 20-mesečne vrhove. Vlagatelji so prav tako prepričani, da bo v drugem krogu Macron z lahkoto premagal nasprotnico Le Penovo, ki zagovarja zaprtje meja in ekonomski protekcionizem.

Če se bo scenarij uresničil, bo to letos (po nizozemskih volitvah) že drugi poraz evropskih populistov, ki so v zadnjem letu na evropskih trgih krepili nervozo in silili vlagatelje, da se primerno zavarujejo pred takšnimi dogodki. Reakcija vlagateljev v začetku tedna je bila zaradi nižanja premije političnega tveganja zelo burna. Tečaji francoskih delnic so v povprečju poskočili za dobre 4 odstotke, nič kaj slabše pa se niso odrezale delnice drugih evropskih podjetij. Najvišje so poletele francoske in italijanske banke, katerih zaključni tečaji so bili višji za skoraj 10 odstotkov.

Komaj 39-letni Emmanuel Macron, širši javnosti še pred tremi leti povsem neznan, bi z zmago na volitvah postal najmlajši šef francoske države po Napoleonu. Nekdanji investicijski bančnik je delal za najimenitnejšo evropsko bankirsko družino Rothschild, zato ne čudi, da je cenjen v finančnih krogih. V predvolilni kampanji je zagovarjal nujno potrebne strukturne reforme (katere, mimogrede, podpira dobrih 80 % vseh Francozov), manjšo javno porabo in nižje davke, ki so v Franciji precej visoki.

Takšni ukrepi bi skupaj z dolgo pričakovanim okrevanjem evropskega gospodarstva poslali sporočilo Evropi, da je najhuje že za nami. Še več, nekateri analitiki celo menijo, da bi lahko stabilizacija evropske politike pomenila pravi razcvet evropske ekonomije. Podatki, ki jih objavljajo statistični uradi kažejo, da gre tokrat Evropa v pravo smer. Indeks nabavnih menedžerjev prikazuje, da je aktivnost, dosežena v aprilu, dosegla najvišjo raven v zadnjih 6 letih, medtem ko je raven nezaposlenosti padla na 9,5 %, kar je najnižja raven od maja 2009. Spodbudni so tudi podatki o inflaciji, ki je v marcu znašala 1,5 %, kar ni daleč od cilja centralne banke 2 %. Posledično se krepi pritisk na rast plač, kar bi v kombinaciji z boljšim počutjem potrošnikov lahko vplivalo na večjo potrošnjo in seveda na višjo gospodarsko rast.