Ob vedno večjem številu oseb, ki so primorani delati preko statusa samostojnega podjetnika (s.p.) oziroma drugih prekarnih oblik zaposlitev (delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, agencijsko delo, itd.) se poraja vprašanje, kako si bodo le te lahko zagotovili v pokoju kaj več kot le minimalno pokojnino?
Vedno več samozaposlenih
Še leta 2005 je bilo v sloveniji samozaposlenih (s.p.) 50.146 (brez kmetov). Leta 2014 se je število samozaposlenih brez kmetov povečalo že na 64.351. Če statistikam prištejemo še druge oblike prekarnega dela, je po zadnjih analizah že skoraj 40 odstotkov celotnega delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji aktivnega prek prekarne oblike zaposlitve.
Podobno je v zadnjem desetletju tudi v drugih državah in je posledica vse hitrejšega tempa poslovnega okolja, ki narekuje čim večjo prilagodljivost delovne sile in neskončne optimizacije različnih področji poslovanja podjetij. V Veliki Britaniji naj bi bil po zadnjih statistikah že vsak sedmi delovno aktiven prebivalec samozaposlen.
Minimalni prispevki, minimalna pokojnina
Dejstvo je, če si tekom delavne dobe plačujemo minimalne prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko v pokoju pričakujemo le minimalno javno pokojnino. Ta znaša v letošnjem letu približno 430 eur mesečno, kar ne zadošča za dostojno življenje v pokoju.
Glede na slabe demografske napovedi in vedno večje število upokojencev in vedno manjše število zaposlenih pa je le vprašanje kako dolgo bodo zdržale tudi minimalne pokojnine, saj se javne pokojnine znižujejo z vsako pokojninsko reformo. In če se v prihodnje obetajo nova znižanja pokojnin je le vprašanje časa, kdaj se bodo znižale tudi minimalne pokojnine oziroma kdaj se bodo zaostrili pogoji za prejemanje le te.
3. nasveti, kako si lahko samozaposleni zagotovijo dostojne pokojnine
- Pomembno je, če prihodki seveda omogočajo, da si samozaposleni ne plačujejo le minimalnih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj si bodo le tako lahko zagotovili višjo javno pokojnino.
- Za obdobje upokojitve naj začnejo čim prej redno namensko varčevati. Prej začnejo, z nižjim mesečnim zneskom lahko varčujejo, saj imajo dolgoročno veliko moč obresti in donos naložb. Tako lahko zaposleni, ki bi začel varčevati prvi delovni dan in bi varčeval do upokojitve čez 40 let, privarčuje enak oziroma večji znesek kot zaposleni, ki bi začel varčevati šele 20 let pred upokojitvijo s še enkrat večjim zneskom kot prvi zaposleni.
- Pozanimajo naj se o različnih oblikah varčevanja za pokojnino, izberejo zase najugodnejšo in začnejo postopno varčevanje, čeprav z manjšim zneskom. Država spodbuja nekatere oblike varčevanja za pokojnino, kot je dodatno pokojninsko zavarovanje s katerim si lahko v primeru individualnega zavarovanja še dodatno znižamo svojo dohodnino. Vse vplačane premije zavarovanja v enem letu se upoštevajo pri znižanju osnove za obračun dohodnine kar v praksi pomeni, da lahko istočasno varčujemo in si znižamo dohodnino.
Za dodatna vprašanja o naših zavarovalniških produktih in ostalih storitvah nas pokličite na telefonsko številko:
Vaša vprašanja nam lahko posredujete tudi na naš naslov e-pošte
info@prelc.com