Naložbe – možne strategije v različnih življenjskih obdobjih

Starost med 20 in 40 leti

Še študiramo ali z družino živimo v lastnem stanovanju? Odplačujemo stanovanjski kredit in ne zmoremo veliko privarčevati? Življenjske situacije so lahko različne. Natančno ocenimo svoje finančno premoženje, finančne obveznosti in dohodkovno perspektivo v prihodnosti. Glede na odhodke določimo, koliko sredstev lahko privarčujemo in kje jih lahko naložimo. Tako lahko razvijemo uspešno strategijo za naslednje desetletje. Za varčevanje nam ostane 20 do 40 let!

Koliko smo pripravljeni tvegati in koliko tveganja nam omogoča finančna situacija? Če je za nas najpomembnejša varnost, so primernejše konzervativnejše naložbe. Med njimi denimo finančne storitve, ki zagotavljajo izplačilo naloženih sredstev, prav tako pa jamčijo določen donos. Tudi indeksacija proti inflaciji je telo na mestu. Izbiramo med tradicionalnimi bančnimi varčevalnimi ponudbami, življenjskim zavarovanjem z zagotovljenim izplačilom vloženih sredstev in dolžniškimi vrednostnimi papirji s fiksnim donosom (obveznice). Za učinkovito investicijo v obveznice so primerni tudi obvezniški vzajemni skladi.

Smo pripravljeni tvegati? Primerna rešitev bodo morda delnice, s katerimi se da dobro zaslužiti (ali veliko izgubiti). Najpomembnejše je, da tveganje čim bolje razpršimo. Za to so primerno delniški vzajemni skladi in sorodne oblike naložb (npr. različne vrste naložbenega življenjskega zavarovanja). Večje tveganje zahteva od nas več znanja in pozornosti, kaj se z naložbo dogaja. Pogosto menjavanje naložb zaradi slabih donosov povzroči stroške, zato dobro premislimo, katerega ponudnika (npr. sklad) bomo izbrali in zamenjajmo ga le, če nekaj let dosega slabe rezultate.

Pri mešani strategiji bomo našo naložbo razdelili na varni in tvegani del. To lahko storimo z izbiro dveh različnih storitev, v manjšem obsegu pa tudi z izbiro storitev, ki so že kombinacija obeh strategij – veliko jih na primer dopušča razdelitev naložbe v delniške in v obvezniške sklade.

Starost med 40 in 50 leti

V tej starosti večina od nas že lahko realno oceni perspektive do upokojitve. Morda živimo v že odplačanem stanovanju, ali pomagamo reševati stanovanjski problem otrok? Imamo za sabo ločitev ali začenjamo znova? Želimo z varčevanjem še izboljšati svoj standard? Želimo mogoče zapolniti dohodkovno vrzel po upokojitvi. Za varčevanje nam ostaja 15 do 25 let, tako da moramo varčevati bolj intenzivno.

Že varčujemo ali investiramo? Preverimo dosedanjo donosnost svojih naložb in premislimo, ali so še primerne.

Če je za nas najpomembnejša varnost, so primernejše konzervativnejše naložbe. Ne odločajmo se za tvegane naložbe, ki ne jamčijo donosa! Če želimo pred najhujšim zavarovati svoje bližnje, razmislimo o vrstah življenjskega zavarovanja za primer smrti (brez naložbene komponente). Ne pozabimo, da je izstop iz življenjskega zavarovanja povezan z visokimi stroški. Če se odločamo za naložbe na svetovnih trgih, se odločimo za obveznice.

Ne pozabimo, da ima odplačevanje kreditov prednost pred varčevanjem. Ko bodo dolgovi odplačani, bomo lahko varčevali intenzivneje.

Smo pripravljeni tvegati? Potem so primerne naložbe na svetovnih trgih, za katere pa potrebujemo nekaj znanja in predvsem potrpežljivost, saj donosi nihajo. Ne stavimo vsega ne eno karto, obenem pa imejmo v mislih, da popoln zlom naložbe ne sme ogroziti naše varnosti.

Vlagajmo srednje ali višje zneske s perspektivo od 10 do 20 let.

Pri mešani strategiji investirajmo vsaj tretjino svojih naložb v storitve s fiksnimi obrestnimi in donosom. Delež delnic ali delniških skladov v vaši naložbi naj ne bo višji od tretjine. Če imate na voljo več sredstev, si lahko tudi sami sestavite svoj portfelj delnic in obveznic. Z vezanimi sredstvi sicer tvegamo, da v nujnih primerih ne bomo likvidni.

Če smo do zdaj že vlagali v delnice ali delniške sklade, je čas, da počasi zmanjšamo njihov delež v svoji naložbi.

Starost med 50 in 60 leti

V tej starosti je upokojitev lahko že zelo blizu. So otroci že samostojni? Če še študirajo ali če jim pomagamo pri nakupu stanovanja, je naš proračun še vedno obremenjen. Če smo še zadolženi, poskušajmo do upokojitve odplačati dolgove. Če šele začenjamo z varčevanjem. Moramo vedeti, da morajo biti naša vplačila glede na bližajočo se upokojitev temu primerno visoka. Če varčujemo, analizirajmo naše strategije iz preteklosti in donose. Upoštevajmo, da so v tem življenjskem obdobju špekulacije še posebej tvegane.

Za stanovanjski kredit, s katerim bomo pomagali otrokom, se odločimo le, če si ga zares lahko privoščimo.

Če je za nas najpomembnejša varnost, se moramo zavedati, da donos ne bo visok. Varnejše naložbe so namreč tudi manj dobičkonosne. Kljub temu je v tem življenjskem obdobju boljši zmeren donos kot tveganje visokih izgub. Poleg klasičnih varčevalnih storitev bank in hranilnic še vedno pridejo v poštev obvezniški skladi in obveznice, zlasti državne obveznice. Pri vrstah življenjskega zavarovanja za primer smrti upoštevajmo, da višja starost pomeni višji pribitek k premiji.

Ne pustimo se pregovoriti, da bi se odločili za preveč tvegano naložbo!

Smo pripravljeni tvegati? Ne smemo pozabiti, da lahko padec tečajev tik pred upokojitvijo resno ogrozi naš življenjski standard. Posledice nihanja trgov lahko omilimo le z dolgoročno naložbo, za to pa pred upokojitvijo ni časa. Pri delnicah in delniških skladih bodimo pozorni, da je tveganje dobro razpršeno, dodajmo pa jim tudi močan delež obvezniških skladov.

Pri mešanih strategijah so najprimernejše kombinacije različnih storitev. Ne stavimo vsega na eno karto. Na voljo je vrsta storitev z zajamčenimi vlogami in morda tudi z zagotovljenim minimalnim donosom. Pri naložbah v sklade poskrbimo, da bomo imeli v njih visok delež obveznic, postopoma pa zmanjšamo delež delnic.

Če bo kapitala ravno dovolj za zaželeni življenjski standard v starosti, je nekaj let pred upokojitvijo primerno, da zbrani kapital preložimo v varne naložbene oblike.

Kaj moramo upoštevati pri izbiri prave ponudbe?

Pri iskanju primernega tipa naložbe je najtežje poiskati jasne kriterije za primerjavo. Ponudba na trgu je telo raznolika, ponudniki pa seveda poudarjajo prednosti svojih storitev, medtem ko slabe strani radi zamolčijo.

Pri odločanju imejmo v mislih nekaj splošnih kriterijev:

• Jamstvo; je z izbiro storitve zagotovljeno izplačilo vsaj vloženih sredstev? Pri nekaterih naložbah je zagotovljen tudi donos, pri drugih pa v najslabšem primeru lahko izgubimo vse.
• Donos je dobiček, ki ga lahko pričakujemo iz posamezne naložbe. Če donos ni zagotovljen, je edina pomoč pri orientaciji donosnost v preteklosti. Ta pa je lahko zelo zavajajoča, saj se prihodnosti preprost ne da napovedati. Eden najhujših sovražnikov donosa je inflacija.
• Stroške je treba poravnati pri vstopu v posamezno finančno naložbo, lahko pa tudi pri izstopu. Pri večini storitev bodo donos zniževali tudi tekoči stroški poslovanja. Med stroške lahko štejemo tudi davke, ki jih moramo imeti v mislih, ko se odločamo za naložbo. Po novi zakonodaji velja, da so obresti, dividende in kapitalski dobički obdavčeni ločeno od klasične dohodnine. Imajo svoje stopnje davka in so neodvisni od posameznikove dohodninske osnove.
• Zahtevnost; za posamezne finančne storitve potrebujemo različno količino znanja in informacij, da jih lahko uspešno nadzorujemo in upravljamo. Nekatere storitve ne zahtevajo veliko pozornosti, z drugimi pa se bomo morali redno ukvarjati. Ne pozabimo na dejavnik stresa pri zahtevnih storitvah.

Davek na kapitalske dobičke, ki se zaračuna na razliko med prodajno in nabavno vrednostjo kapitala (delnice, vzajemni skladi…), se znižuje s trajanjem naše naložbe.