SLOVENIJA

V juniju 2018 smo imeli na letni ravni 2,1-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 0,9-odstotno). Povprečna 12-mesečna rast je bila 1,4-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 1,0-odstotna).

Storitve so se v enem letu podražile za 2,5 %, blago pa za 1,9 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene goriv in energije. Najbolj so se podražila tekoča goriva, za 23,5 %, trda goriva so se podražila za 10,1 %, dizelsko gorivo za 14,5 % in bencin za 9,2 %.

Delničarji Save so na skupščini podali soglasje za prodajo 37,6 odstotka delnic Gorenjske banke srbski družbi AIK banka, ki je že zdaj njena skoraj tretjinska lastnica.

V ljubljanskem BTC-ju se začenja obdobje preizkusnega plačevanja s kriptovalutami (24 trgovin bo sprejemalo kriptovalute), zato s podjetjem Eligma že preizkušajo aplikacijo, ki omogoča takšno plačevanje. BTC, ki želi postati prvo bitcoin mesto na svetu, je v zagon Eligme vložil 1,5 milijona evrov. Že zdaj je mogoče v nekaterih trgovinah ali lokalih plačevati z bitcoinom oziroma bitcoin cashem.

Po informaciji o letošnjem poročilu Evropske komisije o staranju naj bi se stroški staranja v obdobju 2016-2070 po osnovni projekciji povišali z 21,9 odstotka BDP na 28,2 odstotka. Slovenija tako sodi med države s predvidenim največjim povišanjem stroškov staranja. V strukturi izdatkov, povezanih s staranjem, predstavljajo največji delež izdatki, povezani s pokojninskim sistemom. Ti naj bi se v Sloveniji v obdobju 2016-2070 povišali za 3,9 odstotne točke, kar je drugo najvišje povišanje med državami EU.

EVROPA

Tečaj evra v primerjavi z dolarjem se je v zadnjem tednu junija z nivojev okoli 1,152 dolarja za evro dvignil na več kot 1,172 dolarja za evro. To je rezultat uveljavitve carin EU in grožnje ZDA s povračilnimi ukrepi. Zaostrovanje trgovinskih vojn kratkoročno disproporcionalno nekoliko bolj prizadene evropske izvozne trge kakor ameriški trg, a kljub temu učinkuje na tečaj tako, da jača evro, saj na daljši rok sama vzpostavitev carin verjetno ne bo drastično spremenila izvozno-uvoznih trendov velesil.

Evropska centralna banka (ECB) je napovedala podaljšanje stimulativne denarne politike do konca letošnjega leta. Do septembra bo ECB odkupovala za 30 milijard evrov obveznic na mesec, od septembra do decembra pa bo odkupovala za 15 milijard evrov obveznic na mesec. ECB bo torej nadaljevala širitveno denarno politiko od konca leta, ki vključuje odkupe državnih in korporativnih obveznic ob spremljavi nizkih obrestnih mer.

Konec junija so v Evropski uniji začele veljati višje carine na ameriško blago v vrednosti 2,8 milijarde evrov. Šlo je za povračilni ukrep Evropske unije na carine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump uvedel na evropski izvoz jekla in aluminija v ZDA. Zaradi omenjenih napetosti so v zadnjem tednu junija izgubili skoraj vsi pomembnejši svetovni indeksi. Več kot tri odstotke vrednosti sta izgubila nemški in kitajski trg. Nemški borzni indeks DAX je v zadnjem tednu junija izgubil 3,65 odstotka, ameriški borzni indeksi S&P500, Dow Jones in Nasdaq pa so izgubili po 2,18, 2,10 in 3,40 odstotka.

Skupina Unicredit je z zavarovalnicama Allianz in Generali podpisala strateški partnerstvi za distribucijo zavarovalnih produktov za posameznike in mala podjetja. Ponudbo bodo okrepili v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Bolgariji, Romuniji ter na Madžarskem, Češkem in Slovaškem. Novo ponudbo bodo predvidoma začeli tržiti v drugi polovici leta. Ta bo pretežno osredotočena na ponudbo Allianzovih življenjskih in premoženjskih zavarovanj ter Generallijevih kreditnih zavarovanj.

SVET

Vlagatelji po vsem svetu so junija iz delniških skladov pobrali toliko denarja, kot ga niso že vse od oktobra 2008, ko so bili finančni trgi po zlomu banke Lehman Brothers povsem paralizirani. Po raziskavi podjetja TrimTabs je bilo junija kar za 12,4 milijarde dolarjev odlivov iz delniških skladov po svetu, od tega največ iz skladov v državah v razvoju.

Skupna vrednost osmih največjih tehnoloških podjetij na svetu je presegla tržno kapitalizacijo vseh borznih podjetij evrskega območja skupaj. Delnice, znane po kratici FAAMG+BAT (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft, Google, Baidu, Alibaba in Tencent), so pred dnevi skupaj dosegle astronomskih 5.000 milijard dolarjev, medtem ko tržna kapitalizacija vseh borz v evrskem območju dosega slabih 4,9 bilijona, ugotavljajo pri banki Bank of America Merrill Lynch. Ob vsej tej napihnjenosti tehnoloških delnic in nasploh celotnega trga se na razvitih finančnih trgih vedno glasneje omenja “balon” (ang. bubble).

Vlagatelji so vedno bolj nemirni predvsem zaradi carinske vojne med ZDA in njenimi največjimi trgovinskimi partnericami, kar bi lahko prineslo občutno znižanje gospodarske rasti. Ameriški predsednik Donald Trump je naznanil uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz več kot tisoč proizvodov iz Kitajske v skupni vrednosti 50 milijard dolarjev. Kitajska odgovarja z enako mero. Amerika iz Kitajske uvozi za približno 580 milijard evrov izdelkov, izvozi pa le za okoli 150 milijard evrov. Tarife tako že veljajo na nekaj manj kot 60 milijard evrov industrijskih izdelkov. Zdaj želi uvesti še carine na bolj splošne izdelke, kot so majice, igrače, orodje … Trgovinska vojna je poraz za globalizacijo in pravih zmagovalcev ni. Razumljivo je, da so se negativno odzvali tudi delniški trgi – kitajski indeksi so bili konec meseca junija skoraj tri odstotke v minusu.

Od začetka leta se je Dow Jones znižal za 1,8 odstotka, kar pomeni najslabše prvo polletje po 2010.

V juniju je imela zasedanje Ameriška centralna banka (FED). Dvignila je temeljne obrestne mere na nivoje med 1,75 in 2 odstotkoma. Donosnost na desetletne ameriške državne obveznice se ni dvignila, ta se sicer še vedno giblje malo pod tremi odstotki, se pa zna v prihodnosti dvigniti na račun višanja ameriškega dolga.

Vir: Merkur Zavarovalnica

Za dodatna vprašanja o naših zavarovalniških produktih in ostalih storitvah nas pokličite na telefonsko številko:

01 564 44 20 ali 041 636 295
Vaša vprašanja nam lahko posredujete tudi na naš naslov e-pošte
info@prelc.com

Za nujne primere: 041 636 295